»Pojavljajo se že različni kupci, tudi iz tujine, kmetje pa bi želeli slovensko pšenico prodati slovenskim mlinarjem, zato jih pozivamo k dogovorom.«

»Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oz. pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu.«

»Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev.«

»Če odkupovalci, mlinarji in vlada ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.«

»Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino.«

»Na dražbi lahko cen zelo zraste, saj je izklicna cena neverjetno nizka. Povprečna cena takega spričevala v Evropi je 300 tisoč evrov.«

»Kmet bo dobil enega kupca in stabilno ceno, vedeli bodo, po koliko jo lahko prodajo, zato bo tudi cena tudi nekoliko nižja.«

»Pšenico je vročinski val ujel v nižji razvojni fazi, kar lahko vodi v prezgodnje zorenje in nižjo kakovost pridelka.«

»Cene bodo po njegovih besedah nižje tudi od cen iz prejšnje vladne akcije Boljša cena.«